Župnija Koštabona

Koštabona je ena najbolj slikovitih istrskih vasi, ki leži na 257 m visokem Šavrinskem pogorju. Kot naselbina ima vas obliko drevesa, pri čemer je glavna cesta deblo, stranske ulice pa veje. Ime Koštabona, naj bi izhajalo iz »castrum Bonae« utrdba boginje Bone. Bona je bila poganska boginja zdravja, dobrote in materinstva. S prihodom krščanstva naj bi tempelj Bone zamenjala cerkev Sv. Kozma in Damijana, ki sta tudi priprošnjika za zdravje. V pisnih virih se vas prvič omenja že leta 1186. V letu 1460 je bila cerkev Sv. Andreja povzdignjena v kuracijo vse do leta 1892, ko je bila v Koštaboni ustanovljena župnija z župnijsko cerkvijo Sv. Kozma in Damijana.

V zgodovinskih zapisih zasledimo, da  se je  Koštabona v preteklosti ponašala s šestimi cerkvami in sicer: s kuracijsko cerkevijo Sv. Andreja, s cerkevijo Bl. Elija, z romarsko cerkevijo Sv. Kozma in Damijana, s cerkevijo Sv. Lenarta, s cerkevijo Sv. Fabijana in Sebastijana in s cerkevijo Sv. Helene. Treh zadnjih danes ni več.

Župnijska cerkev Sv. Kozma in Damijana

Ob vhodu v vas stoji na desni strani cerkev Sv. Kozma in Damijana, ki je bila postavljena leta 1446.  Cerkev je v celoti sezidana iz istrskega kamna in ima mogočno zasnovo. Prezbiterij in del južne stene ladje sta ostanka prvotne cerkve. Cerkev je doživela več pozidav, baročno podobo pa je dobila leta 1723. V 19. stoletju je bil cerkvi dozidan še zvonik. Prezbiterij ima zvezdast obok s poudarjenimi rebri in sklepniki v obliki ščitkov. Na sredini oboka je ohranjena gotska poslikava iz sredine 15. stoletja. Cerkev se ponaša s petimi lesenimi oltarji. Glavni oltar kateri je baročno oblikovan, ima tri niše: v srednji vidimo Marijo z detetom, v levi Sv. Kozma, v desni pa Sv. Damijana. Oltar je bil leta1861 poslikan v poznobaročnem slogu s simboli vere.

V neposredni bližini prezbiterija stojita prva dva stranska oltarja. Levi je posvečen Sv. Trojici, desni pa Sv. Antonu Padovanskemu. Slika Sv. Antona je delo slikarja Bartolomea Gianellia. Vzdolž cerkvene ladje zasledimo še dva oltarja.  Levega krasi slika Svetih mučenk: Lucije, Katarine, Apolonije in Agate, desnega pa slika Jezusa z učencema na poti v Emavs.  Strop ladje je v celoti poslikan, ob severni steni pa stoji lepo ohranjena lesena prižnica, katere vrh krasi kip Mojzesa. Zelo bogat je tudi krstni kamen, vzidan v zadnjo zahodno steno, ki je bil prenesen iz cerkve Sv. Andreja. Iz iste cerkve je tudi slika zadnje večerje iz 17. stoletja.

Cerkev Blaženega Elija

Na kraju, kjer naj bi ( po ustnem izročilu) stala rojstna hiša Bl. Elija, je dal koprski škof  Augustino Brutti  leta 1742 sezidati cerkev z zvonikom na preslico. Vhod v cerkev krasi kamnoseško bogat obdelan portal. Nad vrati je čudovita arhitekturna plastika s kipom Boga očeta, ki ga obdajajo angeli.

Cerkev ima le en lesen oltar, na katerem so v trikotni kompoziciji med dvema angeloma postavljeni trije diakoni; Na vrhu Bl. Elijo, levo Sv. Lovrenc, desno pa Sv. Štefan. V rokah držijo svoje simbole – knjigo, raženj, in kamen. Enake simbole imajo v rokah tudi angeli nad vhodnimi vrati. Sredi oltarja je v zastekljeni niši kip Žalostne Matere Božje, v relikviarijih ki jo obdajajo, pa so shranjena relikvije Sv. Kozma in Damijana ter Bl. Elija. V zidni niši za oltarjem pa stoji še kip Sv. Lenarta, ki je ostanek nekdanje njemu posvečene  cerkve.

Cerkev Svetega Andreja

Na koncu vasi stoji cerkev Sv. Andreja apostola z vaškim pokopališčen. Cerkev je leta 1456 dal sezidati škof Gabrielli. Od prvotne cerkve je ohranjen samo gotsko oblikovan prezbiterij, današnjo podobo pa je cerkev dobila v letu 1723, ko je bila prezidana in barokizirana. Zvonik, ki izhaja iz 17. stoletja, je bil ob tej priliki vključen v cerkveno ladjo.

Cerkev ima tri lesene oltarje. Glavni oltar ima tri niše: v srednji je Marija z Jezusom, v levi je Sv. Andrej, v desni pa Bl. Elijo. V stenskih nišah ob oltarju pa stojita še kipa Sv. Petra in Pavla.

Za steno glavnega oltarja je prvotni prezbiterij iz 15. stoletja. Ima zvezdasti obok s poudarjenimi rebri, ki se v steni zaključijo s konzolami. V oboku so freske, ki kažejo angele v molitvi. 

V cerkveni ladji sta še dva stranska oltarja.  V levem oltarju je slika Jezusovega darovanja v templju, v desnem pa slika, ki predstavlja snemanje Kristusa s križa. Vsi trije oltarji imajo lesene menze, ki se odlikujejo po izredno lepih, nedavno restavriranih reliefnih sprednjih ploskvah »antependijih« ( danes postavljeni na korni ograji v župnijski cerkvi).