Misel iz evangelija na 1. postno nedeljo – Mr 1, 12-15

 Jezusa je Duh vodil v puščavo in je tam ostal štirideset dni in satan ga je skušal. Skušnjavec? Izbira med dvema ljubeznima. Živeti pomeni izbrati. Skušnjava od tebe zahteva, da izbereš kompromis, zvezdo   severnico za svoje srce. Če ne izbereš, ne živiš, srce ni polno. Apostol Jakob pravi: imejte za popolno veselje, ko morate skozi vseh vrst preizkušnje in skušnjave. Kot bi nam hotel reči, da je biti preizkušani morda celo nekaj lepega, da je gotovo nekaj življenjsko potrebnega za resnico in svobodo človeka.

Jezus ponovno vzpostavi izgubljeno harmonijo in tudi neskončnost stopi zraven.

Živali, ki jih Jezus sreča, so simbol naših temnih plati, so temni prostori, ki so v nas, kar nam ne da, da bi bili povsem svobodni in srečni, kar nas upočasnjuje, kar nas straši.

Izvirna značilnost rabija iz Nazareta je oznanjevanje evangelija, besede, ki spodbuja življenje, veselo oznanilo. Bog je postal blizu, je ljubeč zaveznik, je objem, je mavrica, poljub sleherni med stvarmi.

Molitev za zdravje v času epidemije COVID-19

Usmiljeni Oče, tvoj Sin se je rodil, da bi nas odrešil.

Prosimo te, podeli vsem, ki trpijo zaradi epidemije,

zdravje, potrpežljivost in moč.

V svoji dobroti tolaži bolnike in njihove svojce,

nam pa odpri oči za vsako stisko in daj,

da bomo trpečim pomagali z dejanji.

Naj tudi v bolezni, trpljenju in preizkušnjah doživljamo

tvojo bližino. Podpiraj zdravstvene delavce in vse,

ki jih potrebujejo.

Rajnim bratom in sestram, ki so izgubili boj z boleznijo,

nakloni večno veselje, njihovim svojcem pa tolažbo vere

in pogum.

Prosimo te, naj epidemija preneha, da bomo mogli živeti

v miru in blaginji.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.

Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.

Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

PASTIRSKO PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV GLEDE RAZTROSA PEPELA POKOJNIH NA POKOPALIŠČU

Dragi bratje in sestre,

Škofje smo pred skoraj štirimi leti, 1. novembra 2016, na vas naslovili posebno pismo o krščanskem pogrebu in pomenu poslavljanja od dragih svojcev v zadnji uri njihovega življenja. Vprašanje umiranja, smrti, žalovanja in tolažbe se dotika zelo osebnih in intimnih čustev vsakega izmed nas, zato želimo še enkrat poudariti pomen molitve za pokojne.

Pokop telesa rajnega v zemljo je za katoličana najprimernejša oblika slovesa, saj je človek nedeljiva enota telesa in duše. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka, ki presega omejitve prostora in časa. Zato menimo, da naj se telesa naših pokojnih v krsti položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovem vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse vas kristjane, da kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa v krsti. Pri pogrebnem obredu naj po možnosti sodeluje župnijsko občestvo, da se tako pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. Prav tako naj se v proces slovesa od rajnega vključi  obhajanje svete maše.

Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Kongregacija za nauk vere je 15. avgusta 2016 objavila navodilo Ad resurgendum cum Christo o pokopu  pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije, ki določa, da »raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo« za katoličana ni dovoljena, saj na simbolni ravni ne izraža potrebnega spoštovanja do človeka kot osebe, ki je živela in ljubila Boga ter ljudi kot telo in duša. Z raztrosom se izgublja tudi zemeljska sled za enkratnim človekom, ki ga je Bog ustvaril za večno združenje s seboj, Kristus pa je zanj daroval samega sebe; zato so posmrtni ostanki kristjana vedno na nek način relikvije.

Tudi če kakšen vernik nima nobenega svojca več, ne ostaja brez svojih, saj smo vsi krščeni njegovi bratje in sestre v Kristusu in bomo kot župnijsko občestvo poskrbeli tudi za njegov primeren krščanski pogreb in molitveni spomin. Iz tega razloga izhaja, da se v primeru pogreba z raztrosom pepela pokojnika opravi pogrebni obred v mrliški vežici oziroma cerkvi ob žari pred raztrosom, pri samem raztrosu pa voditelj pogreba ne prisostvuje. O tem naj bodo svojci rajnega, ki je nepreklicno izbral ta način, obveščeni že ob dogovoru o pogrebu.

 Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi zanje velja, da se pokopljejo na pokopališču in se zagotovi cerkveni obred. Zato vabimo starše, da telesa mrtvorojenih otrok pokopljejo ter se jih spominjajo v molitvi.

Kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tako tudi mi upamo in verujemo, da se bomo tudi mi ob smrti srečali s svojim Odrešenikom in bo tudi naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju, od katerega je na poseben način odvisna vsa večnost. Povežimo svoje življenje s spominom na drage rajne z molitvijo ter z vsaj vsakoletnim darovanjem svetih maš.

                                                                                   Vaši škofje