Župnija Krkavče

Krkavče sodijo med starejše vasi Slovenske Istre, o čemer pričajo arheološke najdbe na Gradišču in na območju pokopališča.

Prvotno je na predelu današnje vasi stala utrdba z opazovalnim stolpom in cerkvico Sv. Mihaela imenovana »Castel Vicino San Pietro«. Zaradi udobne lege in izvirov čiste vode se je okoli utrdbe v času Beneške republike začela razvijati vas, katera je v 15. st. dobila ime Carcauec.

Župnija Krkavče je nastala leta 1566 in kot prvi župnik je v njej deloval Ioanes Cherpan. Razen župnijske cerkve v sami vasi, je  vas Krkavče imela še tri cerkve; Sv. Štefana papeža, Sv. Mavra in Sv. Štefana prvomučenca katerih danes ni več. Vse do danes, pa  k župniji Krkavče spadajo tudi vasi; Sv. Peter s podružnično cerkvijo Sv. Petra in cerkvijo Sv. Duha, Nova vas s podružnično cerkvijo Rožnovenske Matere Božje in Padna s podružnično cerkvijo Sv. Blaža ter cerkvijo Sv. Saba ( v preteklosti je vas imela še cerkev Sv. Katarine).

 Župnijska cerkev Sv. nadangela Mihaela

Župnijska cerkev v Krkavčah stoji na živi skali, kar je nekaj svojevrstnega na svetu. Prvotna cerkev je stala v predelu, kjer je danes zakristija. Cerkev so prvič povečali  in prezidali v 17. stoletju, današnjo podobo pa je dobila z razširitvijo in prezidavo v prvi polovici 18. stoletja.

Že ob vstopu v cerkev nas pričaka kamnit kropilnik z reliefom koprskega grba. Na polovici baročnega stebra, ki drži kropilnik pa je lepo izdelana vdolbina za blagoslovljeno vodo za otroke, kar je nekaj povsem samosvojega. Na levi strani pa je krstni kamen z bakrenimi reliefi, ki ponazarjajo Kristusov krst  v Jordanu. V cerkvi so trije oltarji. Na glavnem oltarju iz 17. ali 18. stoletja so štirje marmornati kipi, Sv. Nadangela Mihaela (levo) in Sv. Štefana prvomučenca (desno), ki sta starejša od kipov Svetih Petra in Pavla ob straneh. Na sredi oltarja sta dva tabernaklja. Višji je starejši in je izredno lepo izdelan. Obdan je z vitkimi stebrički, na sredi pa stoji kipec velikega duhovnika Melkizedeka. Nad oltarjem visi 3m velika restavrirana slika Bartolomea Gianellia iz 18. stoletja » Poklon Svetih treh kraljev«.

Stranska oltarja spominjata na klasično arhitekturo. Na levem stranskem oltarju je slika Zadnje večerje iz 2. polovice 18. stoletja, na desnem pa slika Brezmadežne nad Svetima Joahimom in Ano.

Na koru sta starejši platni Kristusovega rojstva in Obrezovanje iz 17. stoletja. V zakristiji je slika beneškega slikarja Bartolomea Bossia »Tridentinski koncil« iz leta 1776.

Zelo zanimiv je tudi procesijski oblečen kip Sv. Ane iz 19. stoletja, delo delavnice iz Val Gardena.